V intervencijski operacijski sobi vrhunske terciarne bolnišnice v Pekingu vaskularni intervencijski robot natančno premika kateter po vnaprej določeni poti. Natančnost ponavljajočega se pozicioniranja njegove mehanske roke doseže 0,05 milimetra, zdravnik pa zaznava žilni upor prek sistema povratne zanke sile konzole. Izpostavljenost sevanju med celotno operacijo je za 70% nižja kot pri tradicionalnih metodah. V sosednjem laboratoriju popolnoma avtomatizirana linija za biokemijsko testiranje obdeluje 1800 vzorcev na uro, rezultati pa se v realnem času prenašajo na zdravnikovo delovno postajo prek sistema LIS – razvoj medicinske avtomatizacijske opreme varuje življenje in zdravje s tehnično natančnostjo, hkrati pa uravnava medicinsko učinkovitost s humanistično oskrbo.
Preboji v avtomatizaciji na kirurškem področju so se vedno osredotočali na »ultra natančne operacije« in »minimalno invazivno zdravljenje«. Tradicionalna odprta kirurgija se zanaša na stabilnost zdravnikovih rok, vendar lahko ortopedski kirurški roboti, ki jih vodi intraoperativni CT, nadzorujejo napako vstavitve vijakov znotraj 0,3 milimetra. Podatki ekipe za spinalno kirurgijo kažejo, da se je po uvedbi robotsko podprte kirurgije incidenca pooperativnih zapletov pri bolnikih zmanjšala z 8% na 2,3%. Še bolj izjemna je uresničitev oddaljene kirurgije: s pomočjo slik visoke ločljivosti in signalov mehanskega gibanja rok, ki se prenašajo prek omrežij 5G, lahko strokovnjaki nadzorujejo kirurške robote tisoče kilometrov stran za izvajanje rutinskih operacij, kot je holecistektomija, z zakasnitvijo signala, nadzorovano v 20 milisekundah – skoraj neločljivo od operacij na kraju samem. To pacientom na oddaljenih območjih prinaša visokokakovostne medicinske vire.
Pri laboratorijskem testiranju avtomatizirana oprema rešuje protislovje med »učinkovitostjo in natančnostjo«. Pri tradicionalnem ročnem testiranju je stopnja napak pri pipetiranju vzorcev približno 31 TP3T, medtem ko lahko popolnoma avtomatizirani sistemi za obdelavo vzorcev, ki nadzorujejo gibanje bata pipet s pomočjo servo motorjev, omejijo napake na 0,51 TP3T. Potem ko je neodvisna testna institucija uvedla popolnoma avtomatiziran instrument za ekstrakcijo nukleinskih kislin, se je število obdelanih vzorcev na serijo povečalo z 96 na 384, čas testiranja se je skrajšal za 601 TP3T, preprečila pa se je tudi kontaminacija vzorcev, ki jo povzročajo ročni postopki. Pri posebnih vzorcih lahko avtomatizirana oprema doseže tudi prilagojeno obdelavo: avtomatizirani sistemi za hemokulturo lahko opozorijo takoj, ko bakterije zrastejo, kar skrajša čas diagnoze sepse s 48 ur na 6 ur in si zagotovi kritično okno za nujno zdravljenje.
Avtomatizacija v farmacevtski proizvodnji je ključna ovira za zagotavljanje varnosti zdravil. V biofarmacevtskih delavnicah popolnoma avtomatizirane polnilne linije uporabljajo tehnologijo izolacije z negativnim tlakom za nadzor koncentracije delcev v sterilnih območjih na manj kot 10 delcev na kubični meter. Natančnost polnjenja vialov doseže ±0,01 mililitra, vsako zdravilo pa je opremljeno z edinstveno elektronsko kodo za sledljivost, kar omogoča popolno sledenje proizvodnim in prometnim povezavam. Podatki proizvajalca cepiv kažejo, da se je po uvedbi avtomatizirane proizvodne linije za liofilizirane pripravke stopnja sterilnosti izdelkov povečala z 99,51 TP3T na 99,991 TP3T, učinkovitost proizvodnje pa se je potrojila. Še pomembneje je, da lahko avtomatizirani sistemi natančno nadzorujejo parametre, kot sta temperatura in pH vrednost fermentacijskih rezervoarjev, s čimer omejujejo nihanja vsebnosti aktivnih sestavin v biofarmacevtskih izdelkih na 51 TP3T, da se zagotovi stabilna učinkovitost.
Edinstvenost medicinske avtomatizacije je v ohranjanju ravnovesja med »tehnološko podprto človečnostjo«. Čeprav lahko kirurški roboti delujejo natančno, končni načrt zdravljenja še vedno oblikujejo zdravniki na podlagi bolnikovega stanja; medtem ko lahko oprema za avtomatizacijo laboratorijev hitro prinese rezultate, je interpretacija nenormalnih podatkov še vedno odvisna od strokovne presoje laboratorijskih tehnikov. Praksa v onkološki bolnišnici kaže, da lahko pri načrtovanju radioterapije avtomatizirani sistemi umetne inteligence ustvarijo predhodne načrte v 10 minutah, vendar jih zdravniki prilagodijo glede na dejavnike, kot sta bolnikova starost in telesna pripravljenost, kar izboljša rezultate zdravljenja za 15%, hkrati pa zmanjša pojavnost neželenih učinkov.
V prihodnosti se bo z razvojem fleksibilnih robotov, neinvazivnega zaznavanja in drugih tehnologij oprema za medicinsko avtomatizacijo premaknila k »večji natančnosti, minimalno invazivnosti in pametnejšim« zmogljivostim: pogoltljivi mikroroboti lahko natančno dostavljajo zdravila v prebavni trakt; eksoskeletni roboti, ki jih nadzorujejo vmesniki možgani in računalnik, lahko pomagajo paraplegikom, da ponovno vstanejo; celo avtomatizirani diagnostični sistemi v različnih bolnišnicah lahko delijo podatke o primerih in oblikujejo medregionalne diagnostične in terapevtske mreže. Vendar pa ne glede na to, kako se tehnologija razvija, končni cilj medicinske avtomatizacije ostaja »bolj dostopno, varno in bolj humano zdravstveno varstvo« – natančnost opreme in prijaznost zdravnikov se dopolnjujeta in skupaj varujeta dostojanstvo življenja.
#Cena delnic Craftsman Automation #robotska avtomatizacija procesov #Cena delnic podjetja Jyoti CNC Automation
